Reprezentacija je ponoven prikaz, ponovna prisotnost. Ali, je prikaz nekega bivajočega na nekem drugem, posebnem področju. Neko bivajoče biva, kakor biva in to bivajoče se spreminja, ker je v odnosu do drugega bivajočega. Lahko pa se to bivajoče tudi misli in tedaj se to bivajoče, kot misel, spreminja na nek način, ki je skladen s tem, kako se spreminjajo misli. Reprezentacija je način, kako je to bivajoče prisotno na področju na primer misli. Neko bivajoče ali prikaz nekega bivajočega se torej preoblikuje tako, da je le to skladno s tem novim področjem. Mišljenje je eno takšno področje, področje, kjer se elementi mišljenja (pa naj so to posamezne misli ali pa predstave) spreminjajo na nek svoj način. Zdi pa se, da je tudi informatika neko takšno področje. Da tu prav tako lahko pride do tega, da se neko drugo bivajoče lahko izrazi z informacijami in da se le to pri tem preoblikuje. Ter da se nato informacije spreminjajo in medsebojno določajo na nek svoj način, po neki svoji logiki. Pri informacijah in v sodobnem svetu mislim, da se lahko informacije misli, kakor so te prisotne v računalništvu. Tu pa so osnovni elementi informacij biti, logika po kateri se informacije v končni fazi spreminjajo pa je Boolova algebra.
Na splošno so reprezentacije mišljene kot na nek določen način organizirano bivajoče. Tako je mogoče, da obstaja različno bivajoče, ki je organizirano na ta način. Misli, jezik, ter informacije so primeri takšne organizacije bivajočega, to so reprezentacije. Zdi pa se, da to niso nekaj istega, neka ista reprezentacija. Saj se zadeve časovno ne skladajo, misli se pojavijo pred družbeno organizacijo in pred jezikom (predpostavljam, da tudi živali lahko mislijo), le ta pa se pojavi pred informacijami.
In tako se tudi zdi, da mišljenje, jezik in informacije niso povsem iste. Njihovi elementi in logika njihovega spreminjanja ni nujno povsem ista. Vprašanje je, če se lahko na primer misli (ali pa jezik) zvede na bite, na nek dvojiški sistem, na primer na to ali je nek nevron vzdražen in torej pošilja elektromagnetni signal, ki je vedno isti, ali ne. Ter ali se lahko, če je temu tako nato spreminjanje dogaja v skladu z Boolovo algebro ali se zadeve spreminjajo na nek drugačen način. Prav tako to velja tudi za jezik. Ali obstaja nek skupni imenovalec med temi področji, ali se lahko eno področje zvede na drugo ali ne. Če se da, potem so v osnovi tudi reprezentacije v osnovi enake, neko bivajoče je enako reprezentirano, predstavljeno v mislih, jeziku in kot informacija, sicer pa temu ni tako.
Kakorkoli, reprezentacija naredi neko bivajoče prisotno na posebnem področju. Na področju, kjer se stvari določajo in spreminjajo na nek poseben način, na način, ki je drugačen od načina spreminjanja v bivajočem na splošno. To bivajoče se zdaj lahko spreminja po neki posebni logiki. Razlog zakaj se to lahko zgodi pa je točno v tem, da je to posebno področje bivajočega z ostalim bivajočim povezano na točno določen način, na določenem mestu. To priviligirano mesto povezuje to posebno bivajoče (reprezentacije; misli, besede, bite) z ostalim bivajočim. Ker pa je to določeno, posebno mesto, obstaja prostor, kjer se elementi tega bivajočega lahko določajo, spreminjajo po neki svoji logiki. Torej točno zato, ker je reprezentirano bivajoče z ostalim bivajočim vzročno povezano zgolj na določeni točki, na določen način, se reprezentacije spreminjajo na nek svoj način, na način, ki ni nujno skladen s tem, kaj reprezentirajo. Reprezentiranje je torej v nekem smislu način, kako nekaj postane prisotno na nekem takem področju (na primer v mišljenju, v jeziku ali v informacijskem svetu). Tisto, kar ni reprezentirano za to področje ni prisotno. Tako lahko na primer obstaja nekaj česar si ne mislim in tudi tisto, česar si sploh ne morem misliti. Toda to, česar si ne mislim, ne more vplivati na moje mišljenje, na to, kako moje misli določajo ena drugo. To ne pomeni, da to ne obstaja, pač pa, da ni prisotno na tem posebnem področju. Biti kot biti zaznan je kretenizem. Pomeni zgolj, da to ne določa drugih misli, saj zanje ni prisotno.
Ker se ustvari neko področje bivajočega, ki je z ostalim bivajočim povezano na določen način, zgolj na nekem mestu, so ti deli bivajočega v drugačnem odnosu en do drugega ter do drugega bivajočega kot bi bili, če to področje ne bi obstajalo. In če bivajoče na tem področju reprezentira neko drugo bivajoče, bivajoče, ki ni del tega področja, potem je vprašanje, kako misliti to reprezentiranje. Kako vedeti, da je to, kar reprezentirajo skladno s tem, kaj je reprezentirano (da so predstave skladne s stvarmi). Kako torej ovrednotiti te predstave. Ter, kako priti do resnice reprezentacij ter resničnosti reprezentiranega. Zdi se, da se do tega lahko pride le posredno. Torej s pomočjo tistega bivajočega, ki je povezano z ostalim bivajočim. Ki je torej v nekem smislu tako del tega področja, kakor tudi ostalega bivajočega. In zato je bistveno najti to posebno področje, kjer je reprezentirano področje povezano z ostalim bivajočim. Za resničnost misli bi tako, po tej logiki bila najpomembnejša filozofija telesa, namreč telesa kot utelešene misli, saj je to tisto bivajoče, ki je prisotno na obeh področjih.
To je nekako ontologija reprezentiranja. In ta ontologija je filozofsko pomembna in ima dolgo filozofsko tradicijo. Problemi reprezentacije so na primer izrazito prisotni pri Descartesu. Pomen reprezentacije v filozofiji in družbi tako predhaja informatiki. Vendar pa je bistven tudi za informatiko. Problem ni rešen. Tudi informacija je namreč takšna reprezentacija. Informacija kot informacija deluje, če obstaja posebno področje bivajočega. Zato je bistveno vedeti, kje in kako je informacija povezana z ostalim bivajočim. Katere informacije spreminjajo ne le informacije, ampak tudi drugo bivajoče.
