Skladno z novim razumevanjem sveta, kar so statistične znanosti ter s tem razumevanjem skladno informacijsko ideologijo, pa je zdaj smiselno premisliti nek fenomen ali značilnost, ki neposredno izhaja iz tega pojmovanja. In to je reprezentacija.

Vsako bivajoče, kolikor je bivajoče, je v nekem odnosu z nekim drugim bivajočim. To pomeni, da neko drugo bivajoče lahko spreminja to bivajoče. Bivajoče je v neki vzročni zvezi z drugim bivajočim. Toda zdi se, da ni vsako bivajoče v zvezi z vsakim drugim bivajočim. Vsaj ne na tem nivoju na katerem smo prisotni mi. Morda je to drugače na nekem najmanjšem, najbolj prvobitnem nivoju, pri atomih, če ti obstajajo. Morda neki elementarni delci vedno povzročijo spremembo pri drugih elementarnih delcih. Toda na fenomenalnem nivoju ni tako. Tako na primer meteorit povzroči spremembo na planetu v katerega trešči, neko bivajoče tu povzroči spremembo na drugem bivajočem. Toda, če si to dogajanje zgolj predstavljam, potem so to neke moje misli. One so neko bivajoče, vendar pa se zdi, da njihova vsebina nima vzročnega učinka na bivajoče, ki si ga predstavljajo. Planet se ne spremeni. To bivajoče tako ni vzročno povezano. Kar pa ne pomeni, da so misli izvzete iz bivajočega ali da zanje nujna povezanost vsakega bivajočega z drugim bivajočim ne velja. Pomeni, da niso vzročno povezane z vsakim bivajočim, ampak so vzročno povezane z določenim bivajočim. Električni impulzi, ki so misli, povzročajo spremembe, določajo druge električne impulze in določajo spremembe telesa, določajo delovanje mišic in organov. Nevroni so vzročno povezani z drugimi telesnimi celicami. To bivajoče je torej vzročno povezano z določenim drugim bivajočim. Neke misli tako povzročijo spremembe na drugim bivajočim, lahko si mislim, da premaknem roko in to ima nato posledice na nekem bivajočem, ki niso misli. Če pa si mislim padec meteorita na planet, pa to nima posledic za drugo bivajoče. Ta misel lahko vodi do drugih misli, lahko jih spreminja. Torej iz te misli lahko izhajajo druge misli, toda te druge misli nikakor niso iste posledice kot bi bila, če bi v planet trčil meteorit.

Mislim, da je to pomembno, ker so tudi informacije neka takšna vrsta bivajočega. Informacije so prav tako kot misli neko bivajoče, ki je v posebnem odnosu do drugega bivajočega. Informacije tvorijo neko posebno področje, kjer ni tako, da bi vsaka informacija vplivala ali vzročno spreminjala tisto bivajoče, ki niso informacije. Informacije same po sebi ne povzročajo sprememb na vsem drugem bivajočem. Niso takšne kot vržen kamen, ki ob trku s katerim koli drugim bivajočim spremeni gibanje (in toploto) tega bivajočega. Toda nekatere informacije morajo imeti to zmožnost. Informacije so tako določena, posebna vrsta bivajočega. Obstajati mora neka posebna vrsta bivajočega, ki je nekakšen nosilec informacij, nekakšen vmesnik, ki je sam v vzročni zvezi z ostalim bivajočim in ki hkrati ustvari nek prostor, kjer informacije lahko obstajajo, torej spreminjajo ena drugo ter spreminjajo tudi to bivajoče (ta vmesnik).

Tako torej obstaja nek prostor, kjer se neko bivajoče spreminja na nek način, na način, ki je različen od tega, kako se bivajoče sicer spreminja. Tako na primer misli vplivajo ena na drugo in se spreminjajo na nek določen način. Prav tako tudi neka informacija določa pomen drugih informacij, torej določa druge informacije. Kako jih določa, pa je bistveno odvisno od njihovega pomena, ne zgolj od tega, da so kot informacije neko bivajoče, kot neko bivajoče pa so vedno spremenljive s strani drugega bivajočega. Obstaja torej nek prostor, kjer se neko določeno bivajoče spreminja na nek svoj način. Takšno bivajoče pa je z drugim bivajočim še vedno povezano, toda povezano je na nek določen način (tako na primer vsebina misli ni povezana z vsem drugim bivajočim, je pa z drugim bivajočim nekako povezana forma misli, torej to, da so one nek elektromagnetni impulz). Obstajajo torej različni deli bivajočega, ali bivajoče je organizirano na različne načine. Ti različni načini pa so različni načini, kako neko bivajoče spreminja drugo bivajoče. In tako velike in očitne so te razlike, da se lahko ima te različne dele bivajočega za različne svetove. Tradicionalne se jih je v filozofiji imelo za različne substance, tako je na primer Descartes imel mišljenje za svojo substanco, različno od razsežnosti (tega, kar fizično biva). Na nekem področju bivajočega se torej bivajoče spreminja na nek svoj način. Za vsebino misli ne veljajo fizikalni zakoni. Zato se pojavi vprašanje, na kakšen način pa se torej misli spreminjajo? Kako ena misel določa drugo? To so jasno velika vprašanja, na katera se tu ne bo iskalo odgovora, izpostaviti sem mislil nekaj drugega, pomen te zelo splošne in »vsezaobsegajoče« ontologije na reprezentacijo.

Še prej pa vendarle neka opazka. Logiko se včasih misli kot znanost pravilnega mišljenja, kot način kako se zares misli. Mislim, da logično spreminjanje (način, kako logika določa spreminjanje nečesa v nekaj drugega; sklepanje, kako se iz premis dobi sklep) empirično ne velja in ne velja točno za mišljenje. Logična pravila kot je načelo neprotislovnosti ali pa tretje ni dano, so lahko značilna za bivajoče kot tako, zdi se, da so skladna s fizičnim, razsežnim svetom. Nobeno bivajoče ne more hkrati biti in ne biti. Zdi se, da če kje, potem se jih lahko krši ravno v mišljenju. V mišljenju se včasih nekaj jemlje kot da je in ni. Mišljenje tako nekako dopušča ali je zmožno prekoračiti logična pravila. Točno zato ne mislijo vsi logično. Zato logična pravila niso naravni zakoni in tudi niso forma ali struktura, ki bi vsako mišljenje šele omogočala. Logična pravila so zgolj pravila. In logika naj bi bila znanost pravilnega mišljenja. Kar verjetno pomeni, da naj bi bilo tu mišljenje skladno s spreminjanjem v ostalem bivajočem. To pa spet nič ne pove o tem, kako neka misel določa drugo misel. Takšna logika pove, kako naj bi jo določala, ne pa, kako jo. To razmišljanje tako vodi do presenetljivega sklepa, da je logika normativna veda, da je v nekem pomembnem smislu bližje etiki (če ni celo njen del) kot pa znanosti.

Kakorkoli, obstajajo pomembna področja bivajočega, kjer se neko bivajoče (na primer misli) spreminja na nek svoj način, hkrati pa je to področje na nek določen način povezano z ostalim bivajočim. Prehod med celoto bivajočega in tem bivajočim je bistven. Če ta prehod, ta povezava ni jasna, se dobi filozofijo, kjer se svet razdeli na več substanc, pri čemer pa je interakcija med tem substancami povsem nejasna in neverjetna. To je bilo v zelo veliki meri značilnost moderne filozofije in tudi njena izrazita slabost.